Arhiv novic
Ni ga tukaj, temveč je bil obujen. (Lk 24, 7a)
- Podrobnosti
- Objavljeno: Nedelja, 23 Marec 2008 00:00
Le kako bomo mi, ki smo odmrli grehu, mogli še živeti v njem? Ali mar ne veste, da smo bili vsi, ki smo bili krščeni v Kristusa Jezusa, krščeni v njegovo smrt? S krstom smo bili torej skupaj z njim pokopani v smrt, da bi prav tako, kakor je Kristus v moči Očetovega veličastva vstal od mrtvih, tudi mi stopili na pot novosti življenja. Če smo namreč z njim zraščeni v podobnosti njegove smrti, bomo tudi v podobnosti njegovega vstajenja. (Rim 3b - 6).
V tem delu berila pri velikonočni vigiliji Pavel poudari dve stvari. Greh in milost. Resničnost greha je za to, da lahko vstopiš v velikonočno dogajanje, potrebno videti. In ko jo vidiš, ko se ti greh upre in bi rad, da Kristus stopi v tvoje življenje in ta greh odvzame in bi rad svoje življenje gradil na skali njegove besede, potem je to velika noč. Vstati iz greha. To je novost življenja, o kateri govori Pavel, to je drugačna kakovost bivanja, to je res boljše življenje! Ko bomo "pokopavali" greh, bo Božja logika dobivala v nas več prostora. In po poti odmiranja in prerajanja se nam obeta srečanja z Gospodom. Ženi sta hiteli stran od groba in naproti jima je prišel vstali Jezus. Zgovoren podatek. Grob ni cilj, je neke vrste sredstvo, cilj je Jezus sam, ki je pred nami prehodil to pot ter vstal od mrtvih in ve, da bo še težko, da bo še potrebno umreti kakšni stvari, toda daje jasno zagotovilo, da se horizont človekovega razmisleka o minevanju in smrti ne konča v grobu, ampak odpira proti večnosti, proti novemu, prosti novosti, proti nebesom, proti večno Bivajočemu. Aleluja!
V želji, da bi vsi mi vstali iz raznih grobov in šli naproti Kristusu,
voščimo vesele velikonočne praznike! Veselo alelujo!
Zdaj si lahko tudi kot pevci damo duška z alelujo! 
Tanja, Boštjan in br. Andrej
Božič
- Podrobnosti
- Objavljeno: Torek, 25 December 2007 18:07
- Prispeval/a: br. Andrej
Na začetku bi rad zastavil vprašanje vsakemu izmed nas, če ni božič preveč idealiziran, če ni njegova podoba v našem življenju postavljena nekam, nekam v oblake, v neko nedostopnost, nedosegljivost, skoraj presežnost.
Ne zahtevam tvojega odgovora, rad bi le, da mi prisluhneš, da skupaj prisluhnemo evangeliju, torej vsemu napisanemu in tudi tistemu, kar ni bilo napisano. Da prisluhnemo besedi o Besedi, izrekanju o Neizrekljivem, tišini ob izrečenem.
Ne bom našteval vsega po vrsti, povedal bi rad tri stvari.
Marijina drža je drža poslušanja. One prisluškuje, je pozorna, čuječa in zato lahko v resnici sliši tisto najgloblje v sebi, Gospodov glas, lahko sliši besedo Besede.
Potem, ko premisli ponudbo, ki jo prinese angel, se odzove nanjo. Ne pusti ga čakati, ne zahteva časa za premislek, postavi pa vprašanje in dobi odgovor. "Sveti Duh bo prišel nadte in moč Najvišjega te bo obsenčila, zato se bo tudi Sveto, ki bo rojeno, imenovalo Božji Sin."
In potem, po mesecih negotovosti, ko ni vedela, kako se bo vse izšlo - jo bo Jožef začutil, razumel in sprejel, bo priznal otroka pred postavo, je ne bo odslovil, kako bo zdržala na poti v Betlehem, kje bodo prenočili, kje bo rodila? - se je, po Njegovi previdnosti, zgodilo, zgodil se je božič, božič, ki nosi zgodovino in zato sporočilnost.
Advent ima štiri nedelje, božič je en sam dan. Naša priprava je vse naše življenje skozi advent, vsa prizadevanja, vse molitve, vsa dobra dela, vsa odrekanja, vsaka pomoč...vse to je božič, mali Bog, ki je rastel v nas, v našem adventu...in zdaj se lahko rodi.
Želimo, da bi nas Jezus, Odrešenik in Bog z nami srečal, da bi nas srečal v naših radostih in stikah, da bi nam bil Prijatelj v našem veselju in Odrešenik v naši žalosti. Jezus trka na tista vrata, ki jih ne odpremo kar tako, tja bi rad prinesel odrešenje, tja bi rad stopil; rad bi prinesel mir tja, kjer ga ni, veselje in upanje tja, kjer sta že davno prevladala žalost in strah. Našemu molku bi rad podal besedo in naši omrtvelosti življenje.
Toda..stoji pred vrati in trka...
...ga boš sprejel, boš sprejel Jezusa, svojega Odrešenika?
Vesel, blagoslovljen in notranje doživet božič ti želijo
Tanja, Boštjan in br. Andrej
Pastirji in modri
- Podrobnosti
- Objavljeno: Sobota, 24 December 2005 01:00
Trije modri z vzhoda so imeli do Betlehemske votline zelo dolgo pot. Bili so modri in so na podlagi svoje modrosti, pameti in znanja razpoznali znamenja časa, ki so kazala na zveličarjevo rojstvo. Toda, še preden so prišli do Zveličarja, so s svojo modrostjo zakuhali Herodovo afero, ki jo je morala krvavo odkupiti množica nedolžnih otrok. Toda ob srečanju z Detetom se je njihova modrost spremenila in na svoj dom so se vrnili po drugi poti - drugačni.
Preprosti pastirji niso bili daleč stran od kraja Jezusovega rojstva... Bili so čisto blizu božične skrivnosti. In ko so jim angeli oznanili veselo novico, so hipoma pohiteli v votlino in pokleknili pred Dete. Bili so pač na pravem mestu, bili so blizu, bili so preprosti in zato njihova pot do Jezusa ni bila dolga. Modri pa so za seboj imeli dolgo pot iskanja in so kljub svojem znanju in modrosti prišli k Jezusu kasneje kot pastirji.
Ne le blišč lučk in daril, ampak tudi moj napuh, vzvišenost in samozadostnost so pogosto razlog, da ne zmorem v božični noči najti betlehemskih jasli in poklekniti prednje! Dovoli si, bodi preprost, ponižen, skromen, ubog - kot so bili pastirji in poklekni pred Jezusa ter ga moli v skrivnosti novorojenega otroka.
br.Andraž
Srečno 2006
- Podrobnosti
- Objavljeno: Sreda, 04 Januar 2006 01:00
vaš admin.