Arhiv novic

Ni ga tukaj, temveč je bil obujen. (Lk 24, 7a)

Podrobnosti

Objavljeno: Nedelja, 23 Marec 2008 00:00

Le kako bomo mi, ki smo odmrli grehu, mogli še živeti v njem? Ali mar ne veste, da smo bili vsi, ki smo bili krščeni v Kristusa Jezusa, krščeni v njegovo smrt? S krstom smo bili torej skupaj z njim pokopani v smrt, da bi prav tako, kakor je Kristus v moči Očetovega veličastva vstal od mrtvih, tudi mi stopili na pot novosti življenja. Če smo namreč z njim zraščeni v podobnosti njegove smrti, bomo tudi v podobnosti njegovega vstajenja. (Rim 3b - 6).

V tem delu berila pri velikonočni vigiliji Pavel poudari dve stvari. Greh in milost. Resničnost greha je za to, da lahko vstopiš v velikonočno dogajanje, potrebno videti. In ko jo vidiš, ko se ti greh upre in bi rad, da Kristus stopi v tvoje življenje in ta greh odvzame in bi rad svoje življenje gradil na skali njegove besede, potem je to velika noč. Vstati iz greha. To je novost življenja, o kateri govori Pavel, to je drugačna kakovost bivanja, to je res boljše življenje! Ko bomo "pokopavali" greh, bo Božja logika dobivala v nas več prostora. In po poti odmiranja in prerajanja se nam obeta srečanja z Gospodom. Ženi sta hiteli stran od groba in naproti jima je prišel vstali Jezus. Zgovoren podatek. Grob ni cilj, je neke vrste sredstvo, cilj je Jezus sam, ki je pred nami prehodil to pot ter vstal od mrtvih in ve, da bo še težko, da bo še potrebno umreti kakšni stvari, toda daje jasno zagotovilo, da se horizont človekovega razmisleka o minevanju in smrti ne konča v grobu, ampak odpira proti večnosti, proti novemu, prosti novosti, proti nebesom, proti večno Bivajočemu. Aleluja!

V želji, da bi vsi mi vstali iz raznih grobov in šli naproti Kristusu,
voščimo vesele velikonočne praznike! Veselo alelujo!

Zdaj si lahko tudi kot pevci damo duška z alelujo!

Tanja, Boštjan in br. Andrej